Si vedel_a, da tvoj telefon zmore več kot računalnik, ki je ljudi nekaj desetletij nazaj poslal na Luno?
Ali da prvi SMS v zgodovini sploh ni bil pogovor, ampak božično voščilo?
Tehnologijo uporabljamo vsak dan – med vožnjo v šolo, pri učenju in seveda za zabavo – a redko pomislimo, kakšne zanimive zgodbe se skrivajo za njo.
Tukaj je nekaj dejstev, ki te bodo morda presenetila naslednjič, ko boš odprl_a aplikacijo ali poslal_a sporočilo.

Telefon močnejši od rakete
Računalnik, ki je leta 1969 pomagal astronavtom na Luno, je deloval s frekvenco približno 1 MHz in imel okoli 64 KB pomnilnika. To je bilo dovolj za natančno vodenje vesoljskega plovila, a v primerjavi z današnjimi telefoni je zmogljivost izjemno majhna. Pametni telefoni imajo procesorje, ki delujejo v gigahercih in več gigabajtov pomnilnika – to pomeni, da so lahko tudi več milijonkrat hitrejši in močnejši.
Prvi SMS je bil voščilo
Prvo besedilno sporočilo je bilo poslano 3. decembra 1992 v omrežju Vodafone. Poslal ga je inženir Neil Papworth s svojega računalnika na mobilni telefon svojega sodelavca. Vsebovalo je le dve preprosti besedi: “Merry Christmas”. Preprosto voščilo, ki je odprlo pot milijardam sporočil, ki jih danes pošiljamo vsak dan.
Wi-Fi nima skrivnega pomena
Veliko ljudi misli, da Wi-Fi pomeni Wireless Fidelity. A v resnici to nikoli ni bilo uradno ime. Izraz so konec 90. let zasnovali oglaševalci, da bi nova tehnologija brezžičnega povezovanja zvenela bolj privlačno. Želeli so nekaj, kar bo imelo podobno energijo kot izraz Hi-Fi (high fidelity), ki je bil takrat že dobro poznan.

Fotografije v “oblaku” niso v oblaku
Ko sliko naložiš “v oblak”, seveda ne leti nikamor v nebo. Shranjena je v velikanskih podatkovnih centrih – stavbah, polnih računalniških strežnikov, ki neprekinjeno delujejo in hranijo naše datoteke. Te centre najdemo po vsem svetu, pogosto pa so na hladnejših območjih, kjer je lažje ohlajati ogromno količino naprav. Beseda oblak je zato samo metafora, ki olajša razlago, kaj se dogaja, ko se tvoja slika “nekam shrani”.
Emoji-ji iz Japonske
Emoji-ji so danes univerzalni jezik, a njihov začetek je bil precej skromen. Leta 1999 jih je na Japonskem zasnoval Shigetaka Kurita za mobilno platformo NTT DoCoMo. V prvi zbirki jih je bilo skupaj 176, izgledali pa so preprosto: srčki, vremenski simboli, smeškoti. Namenjeni so bili hitrejšemu sporazumevanju v času, ko so sporočila imela omejeno dolžino. Danes jih je že več kot 3600, uporabljamo pa jih praktično povsod.
Google je bil najprej Backrub
Preden je Google postal Google, se je imenoval Backrub. To ime sta Larry Page in Sergey Brin izbrala leta 1996, ko sta razvijala iskalnik, ki je analiziral povratne povezave (“back links”) med stranmi. Čeprav je bil projekt uspešen, je ime hitro izzvenelo nenavadno, zato sta ga zamenjala z imenom Google – navdihnjenim po izrazu googol (številka 1 s 100 ničlami). In prav to ime je danes sinonim za iskanje po spletu. Težko si predstavljamo, da bi kdo rekel “bom to kar backrubal”.
Prvi YouTube video
Prvi video na YouTubu je bil naložen aprila 2005 in nosi naslov “Me at the zoo”. Traja 19 sekund in prikazuje enega od ustanoviteljev, Jaweda Karima, v živalskem vrtu pred sloni. Danes je YouTube največja video platforma na svetu, a začel se je čisto preprosto.

























