Tehnologija

KAJ SKRIVA TEHNOLOGIJA, KI JE DEL NAŠEGA VSAKDANA

Si vedel_a, da tvoj telefon zmore več kot računalnik, ki je ljudi nekaj desetletij nazaj poslal na Luno?

 

Ali da prvi SMS v zgodovini sploh ni bil pogovor, ampak božično voščilo?

 

Tehnologijo uporabljamo vsak dan – med vožnjo v šolo, pri učenju in seveda za zabavo – a redko pomislimo, kakšne zanimive zgodbe se skrivajo za njo.

 

Tukaj je nekaj dejstev, ki te bodo morda presenetila naslednjič, ko boš odprl_a aplikacijo ali poslal_a sporočilo.

 

Tehnologija

 

Telefon močnejši od rakete

 

Računalnik, ki je leta 1969 pomagal astronavtom na Luno, je deloval s frekvenco približno 1 MHz in imel okoli 64 KB pomnilnika. To je bilo dovolj za natančno vodenje vesoljskega plovila, a v primerjavi z današnjimi telefoni je zmogljivost izjemno majhna. Pametni telefoni imajo procesorje, ki delujejo v gigahercih in več gigabajtov pomnilnika – to pomeni, da so lahko tudi več milijonkrat hitrejši in močnejši.

 

Prvi SMS je bil voščilo

 

Prvo besedilno sporočilo je bilo poslano 3. decembra 1992 v omrežju Vodafone. Poslal ga je inženir Neil Papworth s svojega računalnika na mobilni telefon svojega sodelavca. Vsebovalo je le dve preprosti besedi: “Merry Christmas”. Preprosto voščilo, ki je odprlo pot milijardam sporočil, ki jih danes pošiljamo vsak dan.

 

Wi-Fi nima skrivnega pomena

 

Veliko ljudi misli, da Wi-Fi pomeni Wireless Fidelity. A v resnici to nikoli ni bilo uradno ime. Izraz so konec 90. let zasnovali oglaševalci, da bi nova tehnologija brezžičnega povezovanja zvenela bolj privlačno. Želeli so nekaj, kar bo imelo podobno energijo kot izraz Hi-Fi (high fidelity), ki je bil takrat že dobro poznan.

 

Tehnologija

 

Fotografije v “oblaku” niso v oblaku

 

Ko sliko naložiš “v oblak”, seveda ne leti nikamor v nebo. Shranjena je v velikanskih podatkovnih centrih – stavbah, polnih računalniških strežnikov, ki neprekinjeno delujejo in hranijo naše datoteke. Te centre najdemo po vsem svetu, pogosto pa so na hladnejših območjih, kjer je lažje ohlajati ogromno količino naprav. Beseda oblak je zato samo metafora, ki olajša razlago, kaj se dogaja, ko se tvoja slika “nekam shrani”.

 

Emoji-ji iz Japonske

 

Emoji-ji so danes univerzalni jezik, a njihov začetek je bil precej skromen. Leta 1999 jih je na Japonskem zasnoval Shigetaka Kurita za mobilno platformo NTT DoCoMo. V prvi zbirki jih je bilo skupaj 176, izgledali pa so preprosto: srčki, vremenski simboli, smeškoti. Namenjeni so bili hitrejšemu sporazumevanju v času, ko so sporočila imela omejeno dolžino. Danes jih je že več kot 3600, uporabljamo pa jih praktično povsod.

 

Google je bil najprej Backrub

 

Preden je Google postal Google, se je imenoval Backrub. To ime sta Larry Page in Sergey Brin izbrala leta 1996, ko sta razvijala iskalnik, ki je analiziral povratne povezave (“back links”) med stranmi. Čeprav je bil projekt uspešen, je ime hitro izzvenelo nenavadno, zato sta ga zamenjala z imenom Google – navdihnjenim po izrazu googol (številka 1 s 100 ničlami). In prav to ime je danes sinonim za iskanje po spletu. Težko si predstavljamo, da bi kdo rekel “bom to kar backrubal”.

 

Prvi YouTube video

 

Prvi video na YouTubu je bil naložen aprila 2005 in nosi naslov “Me at the zoo”. Traja 19 sekund in prikazuje enega od ustanoviteljev, Jaweda Karima, v živalskem vrtu pred sloni. Danes je YouTube največja video platforma na svetu, a začel se je čisto preprosto.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Šolski center Nova Gorica – Elektrotehniška in računalniška šola

Šolski center Nova Gorica – Elektrotehniška in računalniška šola

Poklic se predstavi:

Voznik avtobusa

Voznik avtobusa

Smer se predstavi:

LADIJSKI STROJNI TEHNIK – SSI

LADIJSKI STROJNI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...