Paradižnik je stalnica v skoraj vsaki kuhinji – v sendviču, na pici, v solati ali kot osnova za omako.
A za tem priljubljenim sadežem (da, sadežem!) se skriva več, kot je videti na prvi pogled.
Njegova zgodovina je polna presenečenj, njegove barve niso vedno rdeče, njegova hranilna vrednost pa precej bogatejša, kot si morda misliš.
Paradižnik je… sadež?
Biologija pravi: da. Čeprav ga večina obravnava kot zelenjavo, je paradižnik v resnici sadež – natančneje, jagodičje. Spada med tiste sadeže, ki nastanejo iz cvetov in vsebujejo semena. Kulinarika ga sicer pogosto obravnava kot zelenjavo zaradi njegove uporabe v slanih jedeh.
Sadež, ki mu sprva niso zaupali
Ko so Evropejci v 16. stoletju prvič spoznali paradižnik, ki so ga prinesli iz Srednje in Južne Amerike, nanj niso gledali kot na živilo. Gojili so ga predvsem kot okrasno rastlino, saj so ga povezovali z družino razhudnikovk. Dolgo časa so celo verjeli, da bi lahko bil paradižnik strupen, zato so ga mnogi raje občudovali kot ga pojedli.
Paradižnik je (lahko) črn
Ni vsak paradižnik rdeč. Obstajajo tudi rumeni, zeleni, oranžni, vijoličasti in celo skoraj črni paradižniki – kot npr. sorta Black Krim ali Indigo Rose. Ti pogosto vsebujejo več antioksidantov in imajo intenzivnejši okus.
Je bogat vir zdravih snovi
Paradižnik vsebuje veliko vitamina C, kalija in likopena – močnega antioksidanta, ki naj bi med drugim prispeval k zaščiti pred soncem in zmanjševanju tveganja za nekatere bolezni. Zanimivo je, da se likopen v kuhanih paradižnikih (npr. v omaki) še bolje absorbira kot v svežih.
Kečup ni vedno vseboval paradižnika
Prve različice kečupa niso bile narejene iz paradižnika – izvirale so iz Azije in bile narejene iz fermentirane ribe ali gob. Paradižnik se je v receptu za kečup pojavil šele v 19. stoletju, ko so ga Američani prilagodili svojemu okusu.
Svetovna pridelava? Ogromna!
Paradižnik je ena najbolj gojenih vrtnin (oz. sadežev) na svetu. Po celem svetu se na letni ravni pridela na stotine milijonov ton. Največji proizvajalci so Kitajska, Indija, ZDA in Turčija. V Sloveniji je med najbolj priljubljenimi vrtninami za domače vrtove.
Ni vsaka omaka enaka
Paradižnikovi izdelki se med sabo precej razlikujejo: pasiran paradižnik, pelati, koncentrat, sušeni paradižniki… Vsak ima svoj okus in uporabo. Zanimivo: domača omaka iz poletnih paradižnikov vsebuje bistveno več okusa kot industrijsko pripravljena – in to opazijo tudi najbolj nezahtevni jedci.
Zakaj nam poleti še posebej tekne?
Paradižnik ima visok delež vode, kar pomeni, da osvežuje. V vročih dneh pomaga ohranjati hidracijo, poleg tega pa vsebuje naravne spojine, ki lahko blagodejno vplivajo na kožo – zlasti, če preživljaš veliko časa na soncu.
