Buče so v tem obdobju leta res povsod – na tržnicah, v kuhinjah, na Instagramu in pred vrati hiš.
Jeseni postanejo prave zvezde med rastlinami: pisane, dišeče in polne presenečenj.
A za sijočo oranžno lupino se skriva več, kot se zdi na prvi pogled.
Buče imajo namreč bogato zgodovino, skrivajo vitamine, rekorde in celo legende. Tukaj je nekaj dejstev, ki ti bodo pokazala, zakaj so res prave kraljice jeseni.
Buče so pravzaprav sadeži
Čeprav jih običajno štejemo med zelenjavo, so botanično gledano sadeži, saj rastejo iz cveta in vsebujejo semena – podobno kot paradižnik ali kumare.
Spadajo v družino bučnic (Cucurbitaceae), kamor sodijo tudi melone in bučke. Za dober pridelek so pomembni opraševalci, predvsem čebele, saj brez njih buče ne bi oblikovale plodov.
Prihajajo iz Amerike
Buče izvirajo iz območja Srednje in Južne Amerike, kjer so jih ljudstva, kot so Maji in Azteki, gojila že pred več tisoč leti. Uporabljali so jih kot hrano, posode in celo okraske.
V Evropo so prišle po Kolumbovih potovanjih v 16. stoletju in se hitro razširile, ker so nezahtevne za gojenje in dobro uspevajo v različnih podnebjih.
Noč čarovnic izhaja iz Irske
Po stari irski legendi je živel mož po imenu Jack, ki je ukanil hudiča in bil zato kaznovan z večnim potepanjem po svetu s svetilko, izrezljano iz repe.
Na Irskem so ob koncu oktobra res izrezovali repe ali druge gomolje kot svetilke, da bi pregnali duhove. Ko so se irski priseljenci preselili v Ameriko, so tam začeli uporabljati buče – večje in mehkejše za rezljanje – in tako se je rodila sodobna tradicija bučnih svetilk za noč čarovnic.
Bučno olje – štajerski ponos
Na Štajerskem je bučno olje pravi kulinarični zaklad. Pridobivajo ga iz semen posebne sorte buč (Cucurbita pepo var. styriaca), ki nimajo trde lupine.
Iz približno trideset buč dobimo približno liter olja, zato je proizvod dragocen. Olje ima značilno temno zeleno barvo in oreškast okus, ki nastane s praženjem semen. Zaradi svoje kakovosti ima bučno olje celo zaščiteno geografsko označbo.
Buče so med največjimi sadeži na svetu
Buče velikanke lahko tehtajo več kot tono – trenutni svetovni rekord presega 1.200 kilogramov. To je skoraj toliko kot majhen avtomobil!
Tudi v Sloveniji pridelovalci tekmujejo, kdo bo vzgojil največjo bučo. Pravijo, da so skrivnost uspeha topla zemlja, veliko sonca, dobra zemlja in veliko potrpežljivosti.
Obstaja več sto sort buč
Poznamo več vrst buč – navadne, velike in muškatne –, znotraj njih pa obstajajo stotine sort, ki se razlikujejo po obliki, barvi in okusu.
Poleg klasičnih oranžnih buč najdemo bele, zelene, črtaste in celo modrikaste. V Sloveniji so posebej priljubljene muškatne in hokaido buče, ki imajo sladek okus in mehko, užitno lupino.
Buče so superživilo
Buče so polne koristnih snovi: vitaminov A, C in E, vlaknin ter karotenoidov – naravnih barvil, ki delujejo kot antioksidanti. Že manjša porcija kuhane buče pokrije velik del dnevnih potreb po vitaminu A, ki je pomemben za dober vid in imunski sistem.
Ker vsebujejo veliko vode in malo maščob, so buče tudi lahka, a nasitna hrana. Ni čudno, da jeseni diši po bučni juhi in bučnem kruhu.
Zakaj buče spremenijo barvo?
Buče so sprva zelene, saj vsebujejo veliko klorofila – pigmenta, ki listom daje zeleno barvo. Ko zorijo, se klorofil razgradi, prevlado pa prevzamejo karotenoidi, zaradi katerih buče postanejo oranžne, rumene ali rdečkaste.
Karotenoidi so tudi zelo zdravi – delujejo kot antioksidanti in pomagajo pri zaščiti celic. Oranžna barva torej ni le okras, ampak znak, da je buča polna koristnih snovi.
