Velikokrat mislimo, da so naši možgani v obdobju najstništva že popolnoma oblikovani.
A znanost kaže povsem drugo sliko.
Med 15. in 25. letom so namreč naši možgani v enem najbolj intenzivnih obdobij razvoja. Hitro se spreminjajo, prilagajajo novim izkušnjam in vsak dan nekoliko na novo postavljajo notranje povezave.
Zato je to obdobje, ko se učenje, razvoj in spreminjanje navad odvijajo bistveno hitreje kot pri odraslih.
Poznaš izraz nevroplastičnost?
Nevroplastičnost je sposobnost naših možganov, da se spreminjajo glede na to, kaj počnemo. Predstavljaj si jih kot ogromno mrežo poti, ki se neprestano obnavljajo. Ko nekaj redno vadiš—na primer učenje jezika, igranje instrumenta ali šport—se te poti okrepijo in razširijo. Ko določene spretnosti ne uporabljaš več, se povezave sčasoma oslabijo. V mladosti se to dogaja posebej hitro, zato si prav zdaj v obdobju, ko lahko najlažje gradiš znanje in spretnosti, ki ti bodo koristile še dolgo.
Čas velikih sprememb
V adolescenci potekata dva ključna procesa, ki najbolj vplivata na učenje. Prvi je sinaptično obrezovanje, pri katerem možgani odstranijo šibke ali neuporabne povezave, da bi delovali bolj učinkovito. Drugi je mielinizacija, tvorba izolacije okoli živčnih poti, ki omogoča hitrejši prenos informacij. Zato se sčasoma izboljšujeta tvoja sposobnost načrtovanja in osredotočanja. Če imaš včasih občutek, da se tvoj način razmišljanja hitro spreminja, je to normalno—tvoji možgani se v obdobju najstništva dobesedno preoblikujejo.
Se lažje učimo v mladosti?
Plastičnost možganov ostane prisotna vse življenje, a je v mladosti najmočnejša. V tem obdobju hitreje osvajamo jezike, se lažje naučimo novih spretnosti in pogosto bolj naravno razvijamo ustvarjalnost. Tudi po napakah se običajno hitreje poberemo, ker se naši možgani hitreje prilagodijo in vzpostavijo nove povezave. Odrasli se seveda lahko učijo naprej, vendar ne več v tempu, ki ga imamo v najstniških letih.
Kako izkoristiti to obdobje razvoja
Ker so tvoji možgani tako odzivni, je zdaj idealen čas za vse, kar si želiš izboljšati. Zahtevne naloge niso znak, da ti nekaj “ne gre”, ampak da tvoji možgani gradijo nove poti. Osredotočeno učenje brez motenj, redno ponavljanje in dovolj spanja so tri stvari, ki še posebej močno spodbujajo plastičnost. Tudi redno gibanje dokazano izboljšuje spomin in pozornost, saj spodbuja nastajanje novih možganskih celic.
