Genetika se sliši kot nekaj, kar raziskujejo v sterilnih laboratorijih, kjer znanstveniki v belih haljah resno tipkajo po računalnikih.
Ampak v resnici genetika vsak dan vpliva na to, kaj imaš rad/a, kako se počutiš in kako se tvoje telo odziva na svet. In ja — včasih odloča celo o tem, ali ti je neka hrana “najboljša stvar ever” ali “največja nočna mora”.
Tukaj je nekaj zabavnih in malo nenavadnih genetskih dejstev, ki te bodo verjetno presenetila.
Zakaj ima koriander za nekatere ljudi okus po milu?
Del populacije zazna v koriandru aromatične spojine, ki so zelo podobne snovem, ki jih povezujemo z vonjem mila. Razlika izhaja iz različic določenih genov, zaradi katerih imajo nekateri bolj občutljive receptorje za te spojine. Zato je koriander za del ljudi zelo prijeten, za druge pa skoraj neužiten.
Obstajajo ljudje, ki naravno potrebujejo manj spanja
Znanstveniki so odkrili redko mutacijo gena DEC2, zaradi katere določeni posamezniki normalno funkcionirajo že po približno petih urah spanja. To ni posledica posebne discipline ali treninga, temveč drugačne regulacije spalnega cikla. Večina ljudi te mutacije nima, zato še vedno potrebuje običajnih 8–9 ur spanja na noč.
Na okus vplivajo tudi geni
Naša občutljivost za določene okuse — npr. grenkobo — je delno genetsko pogojena. Ljudje z bolj občutljivimi receptorji določene hrane doživljajo intenzivneje, zato se jim lahko zdi premočna ali neprijetna. Med živili, pri katerih ta razlika pogosto pride do izraza, so brstični ohrovt, kava in temna čokolada.
Zakaj nekateri ljudje ob alkoholu hitro zardijo
Pri nekaterih posameznikih pride do hitrega zardevanja po zaužitju alkohola. Običajno je vzrok različica gena ALDH2, ki vpliva na presnovo alkoholnih spojin. Gre za popolnoma naravno biološko lastnost, ne za pokazatelj telesne občutljivosti v smislu “slabe tolerance na alkohol”.
Genetika vpliva na to, kako doživljamo stres
Odziv na stres ni samo rezultat okolja ali osebnosti, temveč je delno pogojen tudi z različicami genov, ki uravnavajo delovanje hormonov, kot sta kortizol in adrenalin. Pri nekaterih ljudeh se stresni hormon razgradi hitreje, zato se po stresni situaciji hitreje umirijo. Pri drugih pa se razgradi počasneje, zaradi česar je njihovo telo dlje časa v stanju stresa.
Vonjave zaznavamo različno
Človeški nos ima več sto različnih tipov vonjalnih receptorjev, njihove različice pa določajo, kako intenzivno zaznavamo posamezne vonje. Zato so med ljudmi velike razlike v tem, kaj se komu zdi prijetno ali moteče: od parfuma do vonja po dežju ali bencinu.
Učne sposobnosti in genetika
Inteligenca ni zapisana v enem samem genu, temveč je posledica velikega števila genetskih in okoljskih dejavnikov. Genetika lahko vpliva na nekatere osnovne kognitivne značilnosti, kot so pozornost, hitrost procesiranja ali odziv na stres, vendar okolje, navade in trud ostajajo ključni dejavniki razvoja.
