Poljub je ena najbolj univerzalno prepoznavnih gest čustvene bližine – lahko je izraz naklonjenosti, ljubezni, strasti ali tolažbe.
Vendar pa poljubljanje ni le romantična gesta iz filmov ali zasebnih trenutkov med dvema osebama.
Gre za kompleksen pojav, ki se prepleta s kulturo, biologijo, psihologijo in celo evolucijo.
Filematologija – znanstvena veda o poljubljanju
Da, obstaja znanstvena disciplina, ki preučuje poljubljanje – imenuje se filematologija. Gre za interdisciplinarno področje, ki vključuje biologijo, psihologijo, nevrologijo in sociologijo. Znanstveniki v tej veji se ukvarjajo z vprašanji, kot so: zakaj se ljudje sploh poljubljajo, kako se je ta navada razvila v različnih kulturah in kakšne psihofiziološke učinke ima poljub na telo in možgane.
Poljub sproži intenzivno kemično reakcijo v možganih
Poljubljanje ni le prijetno, temveč tudi kemično zelo aktivno. Med poljubom se v možganih sproščajo različni nevrotransmiterji, kot so dopamin (povezan z nagrajevanjem in užitkom), oksitocin (hormon povezanosti in zaupanja) ter serotonin (ki vpliva na razpoloženje). Zaradi tega ima lahko že kratek poljub opazen vpliv na razpoloženje, občutek povezanosti in splošno psihično počutje.
Pri poljubljanju sodeluje več deset mišic
Običajen poljub vključuje delovanje približno 34 obraznih mišic, medtem ko se pri bolj intenzivnem poljubljanju aktivira še dodatnih 70 mišic v telesu. To pomeni, da poljubljanje ni le čustvena, temveč tudi fizična dejavnost, ki ima – vsaj v manjšem obsegu – tudi pozitiven vpliv na tonus obraznih mišic in celo na srčni utrip.
Med poljubom se izmenja na milijone bakterij
V približno desetih sekundah francoskega poljuba si partnerja izmenjata povprečno 80 milijonov bakterij. Večina teh mikroorganizmov je neškodljivih, nekatere pa so celo koristne, saj lahko podpirajo imunološki sistem s povečanjem odpornosti na določene patogene. Vendar pa so s poljubljanjem lahko povezane tudi določene nalezljive bolezni.
Svetovni rekord v dolžini poljuba presega 58 ur
Najdaljši zabeležen poljub je trajal 58 ur, 35 minut in 58 sekund. Postavil ga je tajski par v sklopu tekmovanja za valentinovo. Med poljubom nista smela sedeti, spati ali obiskati stranišča, kar pomeni, da gre za skrajno fizično in psihično preizkušnjo, ki zahteva izjemno vzdržljivost in disciplino – ne le naklonjenost.
Filmski poljub ima dolgo zgodovino
Prvi poljub v zgodovini filma je bil posnet leta 1896 v kratkem filmu z naslovom The Kiss. Čeprav je trajal le 18 sekund, je takrat sprožil precejšnje zgražanje in ogorčenje, saj je bilo javno prikazovanje tovrstne bližine za tisti čas nekaj povsem novega. Danes so poljubi nepogrešljiv del filmske in televizijske pripovedi.
Tudi živali izražajo bližino na podoben način
Čeprav se živali ne poljubljajo na način, kot to počnemo ljudje, številne vrste kažejo vedenja, ki so jim podobna. Bonobi se dotikajo z usti in celo izmenjujejo jezikovne stike, psi ližejo svoje lastnike, sloni se dotikajo rilcev. Ta vedenja služijo podobnemu namenu kot človeški poljub – utrjevanju vezi, pomiritvi in izražanju naklonjenosti.
Prvi poljub si zapomnimo močneje kot mnoge druge dogodke
Zaradi emocionalne intenzivnosti in sproženega hormonskega odziva se možgani pogosto natančno spomnijo okoliščin prvega poljuba. Mnogi se svojega prvega poljuba spomnijo z več podrobnostmi kot drugih pomembnih dogodkov iz mladosti, kar kaže, da je tak trenutek močno vpet v osebno izkušnjo in doživljanje bližine.
Poljub ima tudi evolucijsko funkcijo
Znanstveniki domnevajo, da poljub omogoča podzavestno zaznavanje biološke in genetske združljivosti. Skozi slino in telesni vonj telo prejme različne kemične signale, na podlagi katerih lahko presodimo, ali nam oseba genetsko “ustreza”. Tako je lahko že prvi poljub pomemben signal o potencialni skladnosti dveh oseb.
