Božični dan je dan, ki ga ves svet nestrpno pričakuje. Je dan, namenjen druženju z najdražjimi, izmenjavi daril in ustvarjanju spominov.

Božič je praznik, ki se praznuje po vsem svetu, vendar ga vsaka država in kultura praznujeta na svoj način. Tradicije se razlikujejo glede na zgodovino, geografsko območje, versko prepričanje in kulturne običaje.

Kako različne države in kulture po svetu praznujejo božične praznike?

Zažig hudiča (Gvatemala)

Zažig hudča ali La Quema del Diablo je tradicija v Gvatemali, ki sega v kolonialne čase, ko so bogati z lučmi okrasili svoje hiše v čast brezmadežnega spočetja. Tisti, ki si niso mogli privoščiti luči, so ustvarili svoj način počastitve tega dneva. V gvatemalski kulturi verjamejo, da se hudič in drugi slabi duhovi lahko skrijejo v temne in neurejene dele hiš. Vsako leto 7. decembra tako Gvatemalci očistijo svoje hiše in zažgejo morebitne smeti, da očistijo svoje domove. Sežiganje hudiča poteka na simbolni ravni, simbolizira pa začetek novega leta in slavi dobro, ki premaga zlo.

Befana (Italija)

Befana je stara čarovnica, ki so jo sveti trije kralji ogovorili, ko so se odpravili na pot, da bi našli novorojenega Jezusa. Povabili so jo, naj se jim pridruži, ona pa jih je zavrnila, češ da ima preveč gospodinjskih opravil. Nekaj časa kasneje si je premislila in jih je poskušala dohiteti, a ni našla ne njih in ne Jezusa. Befana je tako vandrala naokrog z vrečko daril, ki jih je nameravala dati novorojenencu. Vsako leto 6. januarja Befana še vedno leti naokoli na svoji metli in pridnim otrokom deli darila, ki jih je nameravala dati Jezusu, poredni otroci pa bodo od nje prejeli le kos premoga.

Pajkova mreža (Ukrajina)

Čeprav bi mnogi med nami hitro odgnali pajka, če bi vstopil v našo hišo, so te majhne živalice zelo dobrodošle v ukrajinskih domovih v božičnem času. Tradicija izhaja iz stare ukrajinske zgodbe, ki pravi, da revna vdova ni vedela, kako bo lahko okrasila drevesce za svojo družino. Ker je bila brez denarja, se je sprijaznila, da bo božično drevo ta božič golo in prazno. Naslednje jutro so se vdova in njeni otroci zbudili ob drevesu, okrašenem s čudovito pajkovo mrežo. Mreža je zablestela in družina je lahko uživala v čudovitem drevesu. Ukrajinske družine še danes dodajajo lažne pajkove mreže na svoja drevesa skupaj z bleščicami in kroglicami, mreže pa so simbol sreče in obilja.

KFC (Japonska)

Samo približno en odstotek japonskega prebivalstva se opredeljuje za kristjane, vendar je to še vedno približno dva milijona ljudi. Podobno kot praznike, kot je valentinovo, tudi nekristjani vedno bolj pogosto praznujejo božič. Japonska ima zagotovo edinstveno božično tradicijo. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je KFC (ameriška veriga restavracij s hitro prehrano) priljubljena izbira za kosilo in večerjo v praznični sezoni. Vse od prve otvoritve na Japonskem leta 1970 namreč nudijo meni, ki ponuja enostavno božično kosilo ali večerjo. Vsako leto tako približno 3,6 milijonov družin čaka v dolgih vrstah, da pojedo KFC božično kosilo ali večerjo.

Koza Gävle (Švedska)

Vsako leto od leta 1966 na prvo adventno nedeljo na mestnem trgu švedskega mesta Gävle iz sena izdelajo veliko kozo. Najvišja koza je bila postavljena leta 1993, ko je bila visoka kar 15 metrov. Ozadje zgodovine koze Gävle ni znano, je pa koza v Skandinaviji že vrsto let pomemben božični simbol – krasi mnoge božične izdelke, obesijo pa jo tudi na božično drevo.

Mačka Yule (Islandija)

Ena izmed bolj edinstvenih prazničnih tradicij prihaja iz Islandije, kjer naj bi se v božičnem času velikanska mačka Yule sprehajala po zasneženem podeželju. V preteklosti so kmetje uporabljali božično mačko kot spodbudo za svoje delavce – tisti, ki so trdo delali, so prejeli nov komplet oblačil, tiste, ki ne, pa bi naj požrla ogromna mačka. Danes je navada, da vsi na Islandiji dobijo nova oblačila za božič, da bi se izognili neljubi smrti.

Božične čarovnice (Norveška)

Božič je na Norveškem prav poseben čas. Tam obstaja nenavaden običaj, ki sega daleč nazaj v zgodovino. Vraževerni ljudje verjamejo, da na božični večer pridejo čarovnice in drugi duhovi, zato je pomembno, da gospodinjstva skrijejo vse metle, da čarovnice in duhovi ne vzamejo metel in ne odletijo stran.

Ganna (Etiopija)

Večina etiopskega prebivalstva je krščanskega, zato božični čas vključuje velika srečanja in praznovanja. Čeprav Etiopija priznava gregorijanski koledar, uradno sledijo etiopskemu koledarju, podobnemu julijanskemu. To pomeni, da božič ne praznujejo ob istem času kot večina sveta – Ganna, etiopski božič, se namreč praznuje 7. januarja. Priprave na Ganno se začnejo že 25. novembra, ko Etiopijci začenjajo post prerokov, v katerem sledijo strogi dieti (zaužujejo lahko samo en veganski obrok na dan). Za Ganno se ljudje oblečejo v belo oblačilo, imenovano “Netela”, ki je nekoliko podobno šalu ali togi. Na predvečer Ganne se udeležujejo cerkvenih obredov, ki potekajo od 18. ure do okoli 3. ure zjutraj. Dvanajst dni po Ganni, 19. januarja, se začne tridnevni festival, imenovan Timkat. Praznovanje vključuje maše, procesije po ulicah in glasbo. Daril se ne podarja, praznik pa je veliko bolj osredotočen na skupnost, družino in vero.

Kisla kumarica (Nemčija)

Slasten božični običaj, ki najverjetneje izvira iz Nemčije, še vedno predstavlja precejšnjo uganko, ampak bo v njej vsakdo užival. Tradicionalno bi naj nekdo skril okrasek kisle kumarice globoko v veje božičnega drevesa, in oseba, ki odkrije kislo kumarico med božično sezono, bo prejela dodatno darilo ali pa veliko sreče v prihajajočem letu.

Igre na srečo (Španija)

Od poznega 19. stoletja španska nacionalna loterija vsako leto v času božiča podeli veliko količino denarja – to imenujejo “El Gordo” ali “Debeli”. “Debeli” je postal velik družabni dogodek, ki običajno poteka 22. decembra, ko se ljudje zberejo z več desetimi srečkami, vsak v upanju, da bo vsaj eden izmed njih srečni dobitnik. Loterijske številke tradicionalno zapoje zbor dvaindvajsetih šolarjev.