Slaba ocena je lahko neprijetna, še posebej če si se za test veliko učil/a.
Razumljivo je, da se ji želiš izogniti, in skrb zaradi rezultata te lahko spodbudi k pripravi. Včasih pa začne vplivati tudi na to, ali pri pouku sploh upaš vprašati in koliko si pripravljen/a poskusiti nekaj, česar še ne obvladaš.
Zakaj nas lahko želja po uspehu pri učenju tudi ovira?
Eno od razlag ponuja teorija ciljev dosežkov, ki se ukvarja s tem, kaj želimo pri učenju doseči in kako presojamo svoj uspeh.
Kaj želimo doseči pri učenju?
Pri učenju si lahko prizadevamo predvsem za boljše razumevanje in napredek. Uspeh pomeni, da znamo nekaj, česar prej nismo, ali samostojno rešimo zahtevnejšo nalogo. Takšne cilje teorija imenuje cilji obvladovanja.
Lahko pa nam več pomeni primerjava z drugimi. Želimo doseči boljši rezultat od sošolcev in pokazati svoje sposobnosti. Tudi to nas lahko spodbudi k trudu.
Pomembno pa je razlikovati med željo, da bi se dobro odrezali, in strahom, da bi pred drugimi izpadli nesposobni. Pri slednjem se osredotočamo predvsem na preprečevanje neuspeha in negativnih odzivov. Zato se lahko izogibamo tudi situacijam, v katerih bi se sicer lahko učili.
Zakaj je včasih težko vprašati za pomoč?
Če te skrbi, kaj si bodo drugi mislili o tvojem znanju, je lahko vprašati pri pouku težko. Razlago potrebuješ, vendar te zadržuje občutek, da bi moral/a snov že razumeti.
Raziskava med mladostniki je pokazala, da je bila želja po dokazovanju sposobnosti povezana z večjo zadržanostjo pri iskanju pomoči. Udeleženci, ki so pomoč doživljali kot nekaj, kar bi lahko razkrilo njihove slabosti, so se ji bolj izogibali.
To ne pomeni, da vsak, ki pri pouku molči, razmišlja tako. Na sodelovanje vplivajo tudi odnosi v razredu, odzivi učitelja in pretekle izkušnje. Če je bilo vprašanje že kdaj sprejeto s posmehom, je razumljivo, da ga naslednjič težje postaviš.
Zakaj vadimo predvsem tisto, kar že znamo?
Pri znanih nalogah hitro prideš do pravilnega rezultata in dobiš občutek, da ti gre. Zahtevnejše naloge pa pokažejo, kje se zatika. Če napako razumeš kot dokaz, da za predmet nimaš sposobnosti, se jim lahko začneš izogibati.
Tako lahko veliko časa nameniš učenju, vendar manj vadiš prav snov, ki je še ne obvladaš. Ob naslednjem preverjanju te iste težave zato znova presenetijo.
V raziskavah so ugotovili, da cilji pri učenju vplivajo tudi na izbiro nalog in odzivanje na težave. Izogibanje zahtevnejšim nalogam je bilo pri usmerjenosti v dokazovanje sposobnosti posebej izrazito, kadar so udeleženci dvomili o svojih zmožnostih.
Pri učenju nas lahko vodi več ciljev
Želja po dobri oceni in želja po razumevanju se lahko dopolnjujeta. Pri istem predmetu te lahko zanima snov, hkrati pa potrebuješ določeno oceno za nadaljnje izobraževanje.
Tudi cilji se spreminjajo. Pri predmetu, kjer si bolj samozavesten/na, se boš morda lažje lotil/a izziva. Pri drugem, kjer imaš za seboj več slabih izkušenj, te lahko bolj skrbi, da ti spet ne bo uspelo. Teorija zato ne opisuje stalnih tipov.
Smiselno je predvsem opaziti, ali te skrb zaradi ocene spodbuja k pripravi ali pa te odvrača od vprašanj, pomoči in vaje. Strah pred slabo oceno sam po sebi še ne pomeni, da se učiš napačno.
Kako to uporabiti pri učenju?
Ob želeni oceni si določi še konkreten cilj, povezan z znanjem. Namesto splošne namere, da boš boljši/a pri matematiki, si lahko zastaviš, da boš znal/a samostojno izbrati postopek za določen tip naloge. Tako boš lažje preveril/a, ali napreduješ.
Ko narediš napako, poskusi ugotoviti, kje je nastala. Morda ne razumeš pojma, ne veš, kako začeti, ali se izgubiš pri posameznem koraku. To ti pove, kaj moraš še vaditi, in pomaga oblikovati natančnejše vprašanje.
Če ti je pred razredom neprijetno vprašati, lahko učitelja za pojasnilo prosiš po pouku ali ob drugem dogovorjenem času. Za pomoč lahko vprašaš tudi sošolca, ki ti zna postopek razložiti. Pomembno je, da ob razlagi dobiš možnost nalogo nato poskusiti rešiti sam/a.
Pomembno je tudi vzdušje v razredu
Pripravljenost za iskanje pomoči ni odvisna samo od tebe. Posmeh ob napakah in javno primerjanje rezultatov lahko povečata skrb, kako boš izpadel/a pred drugimi. Iskanje pomoči je povezano tudi s tem, kako učenci doživljajo učiteljeve odzive na vprašanja.
Če zaradi odzivov drugih ne upaš prositi za razlago, se o tem pogovori z učiteljem, razrednikom ali šolsko svetovalno službo. Pri pouku mora biti prostor tudi za vprašanja, nejasnosti in napačne poskuse. Prav takrat namreč potrebuješ razlago, s katero lahko svoje znanje izboljšaš.
