Učenje je za marsikoga vsakodnevni izziv.
Nekateri se najraje umaknejo v svoj kotiček, poiščejo tišino, si pripravijo skodelico čaja in se potopijo v zapiske.
Drugi pa raje sedijo v družbi sošolcev, si izmenjujejo znanje in skupaj rešujejo naloge.
Pa je skupinsko učenje res učinkovitejše? Ali je bolj smiselno, da vsak snov »prežveči« po svoje?
Prednosti skupinskega učenja
Učenje skozi razlago
Eno je, da snov samostojno prebereš, povsem nekaj drugega pa je, ko jo skušaš nekomu razložiti. Takrat se pokaže, koliko res razumeš. Če znaš snov razložiti sošolcu na preprost način, si si jo najverjetneje tudi dobro zapomnil_a.
Pomoč pri bolj zahtevnih temah
Vsak ima svoj “močan predmet” – nekdo bolj razume fiziko, drugi zgodovino. Ko se združite, si lahko med seboj pomagate pri tistih snoveh, ki vam posamezno delajo največ težav.
Več motivacije in manj odlašanja
Skupinsko učenje pogosto pomeni tudi manj prelaganja. Če si z nekom dogovorjen_a, da se učita skupaj ob določeni uri, je večja verjetnost, da se bosta res lotila dela. Poleg tega se učenje v družbi pogosto zdi lažje in manj naporno.
Priprava na timsko delo
Skupinsko delo je povsod – ne le v šoli, temveč tudi na fakulteti, v službi, pri projektih in celo v vsakdanjih življenjskih situacijah. Skupinsko učenje je dober način za vadbo dogovarjanja, poslušanja, podajanja argumentov ipd. – vse to pa so pomembne veščine za prihodnost.
Slabosti skupinskega učenja
Več pogovora kot učenja
Če skupina ni dovolj osredotočena in se člani hitro zapletejo v pogovor o vsem drugem kot o dejanski snovi, se lahko učinkovitost hitro porazgubi. Iz »učnega srečanja« nastane druženje – kar je sicer prijetno, a ne vedno produktivno.
Različen tempo in pristop
Včasih je razlika med člani skupine prevelika – nekdo želi iti hitro naprej, drugi bi rad ostal pri osnovah. Takrat se učenje lahko spremeni v frustracijo. Nekateri se tudi v skupini ne znajdejo najbolje, še posebej če raje razmišljajo v samoti in tišini.
Pasivni člani
Vedno obstaja nevarnost, da nekateri prisotni zgolj poslušajo, a se sami ne vključujejo dovolj aktivno. Če to postane navada, skupinsko učenje izgubi svoj namen – znanje običajno namreč ne prihaja iz pasivnega poslušanja, temveč iz aktivnega sodelovanja.
Kaj pa kombinacija obojega?
Morda najboljša pot ni »samo skupinsko učenje« ali »samo samostojno učenje«, ampak smiselna kombinacija obojega. Lahko se najprej sam_a lotiš razumevanja snovi, nato pa se s sošolci srečaš za utrjevanje, preverjanje znanja ali pripravo na ustno ocenjevanje. Tako si zagotoviš mir za koncentracijo in obenem izkoristiš prednosti sodelovanja.
Preizkusite lahko tehniko “učnega kroga”, kjer vsak član pripravi določeno temo in jo predstavi drugim. Na koncu si skupaj zastavite vprašanja in se izmenjate povratne informacije.
Kako organizirati učinkovito skupinsko učenje?
Da je skupinsko učenje res koristno, mora biti dobro organizirano. Pomembno je, da si skupina že na začetku postavi jasen cilj – na primer utrjevanje določene snovi, priprava na test ali razlaga posameznih tem. Dober dogovor vključuje tudi časovni okvir, da se skupina drži ritma in ne zaide predaleč od načrta. Pomaga, če si člani razdelijo vloge ali teme, vsak prevzame določen del in ga pripravi za ostale. Pri tem je ključno, da vsi sodelujejo in da vsak dobi priložnost, da nekaj prispeva. Skupinska dinamika je najboljša takrat, ko se vsi počutijo vključene, njihova mnenja pa slišana. Čeprav se morda ne strinjajo vedno, je spoštovanje različnega načina razmišljanja prav tisto, kar skupno učenje naredi bogatejše in bolj zanimivo.
