Si tudi ti med poukom že ob desetih zjutraj brez energije?
Pogled ti uhaja na telefon, misli odtavajo, test pa je že jutri.
Rešitev se zdi preprosta: energijska pijača. Hiter dvig, malo več fokusa, občutek, da “zmoreš”. Ampak ali je to res dobra dolgoročna rešitev?
Resnica je, da energijske pijače pogosto ustvarijo le kratkotrajen občutek zbranosti, nato pa sledi padec energije, nemir ali slabši spanec. Naslednji dan je koncentracija še slabša in krog se ponovi. Če želiš stabilen fokus, ki traja, potrebuješ drugačen pristop.
Kaj se v resnici dogaja, ko posežeš po energijski pijači?
Kofein deluje kot stimulans. Za kratek čas poveča budnost, vendar hkrati zviša srčni utrip in obremenjuje živčni sistem. Pri mladih, katerih telo in možgani se še razvijajo, je učinek pogosto močnejši kot pri odraslih. Če dodaš še sladkor, dobiš tipičen energijski dvig in padec: hiter “boost”, nato utrujenost, razdražljivost in slabša koncentracija.
Največja težava pa je vpliv na spanec. Tudi če zaspiš, je spanec pogosto slabši. Manj kakovosten spanec pa pomeni slabše pomnjenje in več napak pri učenju.
Koncentracija se začne pri spanju
Če spiš šest ur ali manj, tvoji možgani delujejo počasneje, kot si misliš. Mladi za optimalno delovanje potrebujemo približno osem do devet ur spanja. Spanje ni izguba časa, ampak naložba v boljše ocene in lažje učenje.
Poskusi nekaj dni zapored zaspati pred enajsto uro in opazuj razliko pri jutranjem fokusu. Mnogi ugotovijo, da že ena ura več spanja pomeni bistveno več zbranosti pri pouku in učenju.
Kaj poješ, vpliva na to, kako razmišljaš
Veliko mladih gre v šolo brez zajtrka ali pa dan začne s sladkim rogljičkom in energijsko pijačo. Težava je, da preveč sladkorja povzroči hiter dvig krvnega sladkorja in nato padec energije. Posledica je utrujenost že sredi dopoldneva.
Za bolj stabilno koncentracijo so pomembni obroki, ki vsebujejo kombinacijo beljakovin, vlaknin in zdravih maščob. Primer je polnozrnat kruh z jajcem ali skuto, jogurt z oreščki, ovseni kosmiči ali sadje skupaj z nečim beljakovinskim. Takšna hrana sprošča energijo počasneje in omogoča daljšo zbranost pri pouku.
Tudi preskakovanje kosila vpliva na popoldansko učenje. Če si lačen/na, se možgani težje osredotočijo. Lakota pogosto deluje podobno kot utrujenost.
Telefon je največji sovražnik fokusa
Ena največjih motenj pri učenju niso le utrujenost ali lakota, ampak nenehne prekinitve. Vsako obvestilo možgane prisili v preklapljanje med nalogami. To jemlje energijo in zmanjšuje kakovost učenja.
Preprosta rešitev je, da telefon med učenjem preklopiš na letalski način ali ga odložiš izven dosega roke. Že samo to lahko občutno izboljša koncentracijo.
Uči se v intervalih, ne maratonih
Dolgo, neprekinjeno sedenje nad knjigami pogosto vodi v izgubo fokusa. Bolj učinkovito je učenje v krajših intervalih. Poskusi 25 minut popolne osredotočenosti na eno nalogo, nato pet minut pavze. V tem času vstani, se raztegni ali naredi nekaj korakov. Ta način dela pomaga možganom ohranjati svežino in zmanjšuje občutek preobremenjenosti, ki ga velikokrat občutimo v srednji šoli.
Voda in gibanje naredita več, kot si misliš
Že blaga dehidracija vpliva na koncentracijo. Če čez dan piješ premalo vode, se lahko počutiš utrujeno brez pravega razloga. En kozarec vode pred učenjem je pogosto bolj učinkovit kot energijska pijača.
Tudi kratko gibanje ima presenetljivo močan učinek. Dve minuti hoje ali nekaj vaj aktivira krvni obtok in izboljša prekrvavitev možganov. Po takšni pavzi je lažje nadaljevati z učenjem.
Ena naloga naenkrat
Veliko dijakov med učenjem hkrati posluša glasbo z besedilom, odgovarja na sporočila in rešuje naloge. To zmanjšuje kakovost učenja. Možgani so bolj učinkoviti, ko se posvetijo eni stvari. Če že poslušaš glasbo, naj bo instrumentalna ali zelo umirjena. Še bolje pa je, da vsaj del učenja opraviš v tišini.
Kdaj težava ni le utrujenost?
Če imaš občutek, da se skoraj nikoli ne moreš zbrati, da si stalno izčrpan/a ali pod velikim pritiskom, je morda v ozadju več kot le pomanjkanje kofeina. Šolski stres, anksioznost ali izgorelost med dijaki niso redkost. V takem primeru je smiselno poiskati pogovor z razrednikom, svetovalno službo ali odraslo osebo, ki ji zaupaš.
