Delovni terapevt

Delovni terapevt pomaga posameznikom z uporabo terapevtskih tehnik in dejavnosti. Značilnosti tehnik, ki jih zdravstveni delavec uporablja, so zastavljene tako, da posameznike čimbolj pripravi na samostojno delovanje v vsakdanjem življenju. Dejavnosti so lahko učenje samostojnost pri izvajanju veščin ali pa učenje bolj zapletenih in zahtevnejših veščin (vodenje gospodinjstva, prilagajanje delovnega in domačega okolja omejeni funkcionalni zmožnosti, skrb za družino itd.).

Aktivnosti, ki jih delovni terapevt uporablja, se razlikujejo in so odvisne od obsega prizadetosti posameznika. Najpogostejše so: duševne bolezni, motnje v telesnem in duševnem razvoju, različna stanja po poškodbah možganov, telesna prizadetost, staranje. V ustrezni ustanovi deluje kot člen celotne ekipe za celostno obravnavo pacienta.

Pripomočki, ki jih delovni terapevt uporablja za namen učenja in izvajanja dejavnosti, so terapevtska sredstva, ki jih ljudje uporabljajo v vsakdanjem življenju. Delovni terapevt vodi dokumentacijo bolnika, jo oblikuje in nato uporablja glede na strokovno področje. Dokumentacija vsebuje osebne podatke obravnavane osebe, oceno, anamnezo, načrt, poročilo ter podatke o poteku obravnave.

Cilj terapevta je, da obravnavana oseba doseže čim večjo samostojnost in čim bolj kakovostno življenje. Dosega cilja je odvisna od stopnje in vrste težave bolnika, dosegljivih zmožnosti, življenjskih okoliščin ter potreb in pričakovanj bolnika.

Delo terapevta je veliko bolj učinkovito, če je posameznik empatičen, iznajdljiv, samoiniciativen, ustvarjalen, nenehno nadgrajuje strokovno znanje in veščine, je organiziran, komunikativen, zmožen delati v skupini, je čustveno zrel, optimističen in urejen.

Zaradi narave dela je lahko terapevt izpostavljen različnim poškodbam, zlasti poškodbam hrbtenice (premeščanje težko gibljivih bolnikov). Iz tega razloga je potrebna ustrezna usposobljenost, da svoje delo opravlja varno. Delovni terapevt je prav tako izpostavljen možnosti okužbe z bakterijami in virusi – posledično mora upoštevati ustrezne sanitarne in higienske ukrepe. Delo z orodji in stroji lahko privede do zastrupitev, poškodb in opeklin, zato je pomembno, da upošteva predpise varnosti na delovnem mestu.

Pogoj za opravljanje poklica je uspešno končana visokošolska strokovna izobrazba, zaključeno devetmesečno pripravništvo in uspešno opravljen strokovni izpit.

Za opravljanje poklica je potrebna visokošolska izobrazba, opravljeno pripravništvo in strokovni izpit. Tekom študija terapevt pridobiva praktična in teoretična znanja na področju delovne terapije ter kliničnih predmetov. Potrebno je znanje angleščine ali nemščine, saj prebira strokovno literaturo. Na določenem strokovnem področju je zaželeno, da ima delovni terapevt ustvarjalne sposobnosti (dramske, glasbene, gibalne ali likovne).

Za opravljanje poklica so zaželene naslednje psihofizične sposobnosti: čutno-gibalno obvladovanje telesa, skladno gibanje in ravnotežje, izostren sluh, vid in dotik, jasen govor, abstraktno mišljenje, zmožnost poučevanja, vodenja in spodbujanja ter organiziranost.

Delovni terapevt se lahko zaposli na različnih področjih: zdravljenje odvisnosti, psihiatrija, motnje v duševnem in telesnem razvoju, delo s starostniki v domovih upokojencev, rehabilitacijski centri, zdravstveni domovi, zdraviliško zdravljenje in rehabilitacija.

Delovni terapevt se lahko zaposli na različnih področjih: zdravljenje odvisnosti, psihiatrija, motnje v duševnem in telesnem razvoju, delo s starostniki v domovih upokojencev, rehabilitacijski centri, zdravstveni domovi, zdraviliško zdravljenje in rehabilitacija.

Delo terapevta poteka v prostorih, kjer terapevt sam nosi odgovornost za urejenost prostora. Delo zahteva fizično razgibanost, saj terapevt pogosto izvaja aktivnosti, obremenjuje svoje telo in menja telesni položaj. Pri opravljanju svojega dela mora delati z orodji, stroji in napravami, tako da mora dobro prenašati telesne obremenitve. Delo načeloma poteka v dopoldanskih urah, ima 40-urni tedenski delovnik. Svoj urnik delovni terapevt prilagodi glede na vrsto prizadetosti bolnikov, preostali čas pa nameni za timske sestanke, pripravo dokumentacije in strokovno nadgrajevanje.

Zaposlitev je možna v zdravstveni dejavnosti, v domovih za starejše ali v psihiatričnih bolnišnicah. Diplomirani terapevt, ki išče zaposlitev v tuji evropski državi, more pridobiti uradno potrdilo o poklicni kvalifikaciji.

Zdravstvena fakulteta